Vedno so me zanimale streljačine, verjetno zato, ker v njih občutiš težo vojne in se znajdeš v koži junaka, ki rešuje svet ali državo. Na prvi pogled je Battlefield 4 popolna igra z odlično grafiko, zabavnim igranjem, osupljivim zvokom in vznemirljivo zgodbo. Ampak vedno obstaja "ampak", in tukaj je ta "ampak" zaplet.
Electronic Arts in DICE sta v napovednikih poskušala popestriti zaplet, ga označila za čustvenega in se vrnila h koreninam, namreč Battlefield: Bad Company 2 z njegovo »zgodbo o eni skupini«. V Battlefield 4 je zgodba videti, kot da jo je napisal ameriški srednješolec z nezdravo mero patriotizma. Ekipo v Bad Company 2 je bilo zanimivo gledati, lahko so se odrekli svojim načelom, vse so premislili vnaprej. V Battlefield 4 je četa skupina kratkovidnih mirovnikov, vzemimo za primer primer z Valkyrie, ko je Irec na ladjo pripeljal cel kup Kitajcev in s tem prekršil ukaz. Razumem, da lahko včasih s kršitvijo ukaza postaneš heroj v imenu ljudstva, a v tej situaciji je bilo to idiotsko dejanje. Kot bi upal, da ne bo nihče opazil, da je v svojo bazo pripeljal ogromen kup čolnov. In "zaplet" BF4 je sestavljen iz takih idiotskih dejanj.
Toda igro, tako kot v primeru 3. dela, rešuje igra za več igralcev, ki je kot vedno narejena neverjetno in je zanimiva in raznolika za igranje, za razliko od ene same družbe.