Ideja je torej naslednja: ste edina bela oseba v igri. Lokalni predsednik vas je kar od nikoder pozval, da "skupaj vrnemo barve temu svetu." Mimogrede, to je njegov volilni slogan, napisan z različnimi barvami na plakatih na vsaki ravni. Na poti do barvnega stroja bodo "zelene" (to je barva zombijev tukaj) nenehno v napoto.
Igranje: GG lahko teče, skače, se dvigne(!) in strelja. Do konca igre lahko streljate vodoravno, v loku v duhu malte in vržete nekaj podobnega granati. Vse zaloge se takoj porabijo, vendar se čez nekaj časa obnovijo. Igra je tako minimalistična, da orožja sploh niso narisali, le roka junaka se upogne drugače.
Vsega skupaj ima igra 20 brezličnih in monotonih stopenj, ki se razlikujejo le po velikosti in številu sovražnikov, vi pa morate teči levo in nazaj, desno in nazaj in pri tem ne umreti... od dolgčasa. Pasti tukaj so zelo tako-tako - so bolj za predstavo. Toda zombiji, ki lahko streljajo, so prava težava: pogosto se zgodi, da so eno stopničko nižje od junaka in zato lahko streljajo na junaka, ne morete pa na njih prvih 10 stopenj. Da, tukaj je HP: 4 udarci zombijev - in začnite raven znova.
Iskanje barvnih fragmentov (samo za zabavo) in branje zapiskov predsednika in nepredsednika v dokaj preprosti angleščini vam bosta pomagala popestriti igranje. V zapiskih iz druge polovice je celo namig o določenem zapletu, sicer so popolnoma neuporabni in izgledajo kot norčevanje na račun junaka. Na primer, greste skozi past, da preberete opombo, in tam: "Pravkar ste videli drugo vrsto pasti" - no, hvala, sicer nisem razumel. Pričakoval sem vsaj kakšen bonus za svoj trud, razumljiv zaključek ... a ne. Samo konec in krediti. Skratka zanič in je izguba časa za 3-4 ure.