Igra zagotovo prebudi čustva. Kar mnogim igram resnično manjka, je želja po razumevanju dogajanja. Z minimalnimi informacijami o svetu in nadzorom 5 gumbov (ki jih mimogrede ni mogoče prerazporediti, kar močno vnaša nelagodje v igranje) se pojavi enak občutek, kot ga na primer daje zalezovalec, in sicer atmosfersko potopitev z iskrenim željo po razkritju globokega načrta, ki morda ne obstaja, a bolje. Kar zadeva igranje, je igra nekakšna samostojna pustolovščina v nizu ugank, katerih rešitev vključuje nenehne smrti, ki niso na noben način kaznovane. Ktonija in brezizhodnost sveta, ki ga obdaja, je odigrana na zelo zanimiv način; ljubitelji vesolj, kot sta darkwood ali metro, bi morali dobro poznati to nemoč pred višjimi silami, katerih motivi so neznani in katerih cilji so odsotni. Mislim, da je igro vredno kupiti in jo igrati, saj le malo iger, ki niso iz Vzhodne Evrope, lahko dajo takšen konglomerat čustev