Castlevania: Lords of Shadow 2

Morda prvi večji projekt, ki je padel pod norost Konamija. Čeprav serije razen dveh slasherjev nisem posebej seznanjen, priznam, da ima zelo zanimiv svet, odlično gotsko umetniško zasnovo in do neke mere celo dobro zgodbo. Da, v prvem delu je bil iz kategorije »zanič nam je ubijanje tistih, ki vedo, koga je treba ubiti«, a njegov konec in poznejša zgodba zajame celotno družino Belmont, vse do vnuka glavnega junaka. Mimogrede, castelvania še vedno zahteva razumevanje tega, kar se je zgodilo med 1. in 2. delom Mirror of Fate, čeprav na ravni "to je sin, tam je vnuk in to je prekleto ogledalo."

In tukaj je začetek 2. dela. Epsko, gotsko, borba je postala nekaj boljša, slika presenetljivo lepa za 6 GB teže igre, dober glavni lik, uprizoritev... potem pa se dogajajo neumnosti. Nenadoma se pojavi nekaj zgodb o zlobni korporaciji z demonskim virusom, glavnega junaka nenehno brcajo v grad, da bi se boril z obsedenimi podrejenimi (kar se na splošno zdi, da simbolizira njegov notranji boj z notranjo temo, a iskreno povedano, to ni implementirano v nobenem način), GG preneha biti princ in izpolni navodila čela, da še drugič udari Satana ... Zaplet začne tako vihariti, da se zdi, kot da je scenarist pod neusmiljenim pritiskom. Ponudil je eno možnost - vse je sranje, razen tega trenutka. drugi? Res je, ampak polovico prizorov bomo zamenjali. Tretji? Sranje, ampak ta ideja mi je všeč.

Hkrati je kot igra dobra. Ko je treba, je zelo lep, igra se dobro, zdi se bolj raznolik kot njegov predhodnik (tudi če ne glede na lokacije, vendar res ne postanejo dolgočasni), a vse ideje, ki naj bi svetu dale zaplet in motivacija sta po kakovosti zelo različni. Strinjajte se, da so ideje o ponovnem rojstvu Drakule v naši realnosti, duševno iskanje in boj notranjih demonov, srečanje z njegovimi potomci in boj proti dobremu, ker ... smo zlobni - odlični. Toda vsaka od teh tem utripa mimogrede in ni razkrita.

Oh ja. Stealth v Castlevaniji. Vsak je pljuval vanj, kakor je znal, jaz pa sem se nanj odzval precej mirno kot na element precej dolgočasne, a preproste uganke. In tudi takrat verjetno obstajajo 4 trenutki prikritosti, ki jih je mogoče dokončati naenkrat. Mimogrede, kot celotna igra. Dokončal sem ga na trdo in se čim manj zataknil. Ali je to veščina "pretvori se v dim", ali pa je igra postala lažja ... Ne vem, v 1. delu je bilo težje.

2,5 od 5.

Igra bi lahko bila odlična, a žal. Seveda bi lahko dal igri C, a potem ko se je igra končala z ničemer za gg, se moja roka ne dvigne. Čeprav priznam, nisem igral brez užitka, zato bom dodal vsaj pol točke.