Doom

Bilo je leto 2019 in dobil sem idejo, da bi se spomnil preteklosti in zaigral nekaj z zvenečim imenom iz otroštva, Doom pa mi je padel v oči v Steam prodaji. Kupil sem jo, jo prenesel in gremo ... Igra je takoj postala ena mojih najljubših iger.

Že pri prvih sličicah začnete razumeti, da zaplet igre ni nikoli dolgočasen. Da, ni čustvenih muk junaka s težko usodo (pozdravljeni oboževalci Netflixovih serij) in druge novodobne herezije. Toda tu je brutalni, tihi junak, ki ob spremljavi prav tako brutalne glasbe uporablja mesne stranske proizvode za vse, kar se premika v njegovem območju vidnosti. Zdi se, da bodo zdaj cunje letele vame, kaj so ti sranje okusni relikti preteklih obdobij neandertalske prevlade? Tukaj je. To je igra, jebec, z velikim G, kot je bila prej, igra za prave fante in kakšna dekleta z jeklenimi nihali med koleni, za tiste, ki ne trpijo zaradi razmišljanja o mukah junaka, ki se spominja napak svojega življenja. preteklost, ampak raje trpijo na najvišji težavnostni stopnji, ko poskušajo v britansko zastavo strgati zadnji del thuja hooch satanskih izdelkov.

In vendar obstaja zaplet, obstaja zgodba. Postopoma se tako potopite v zgodovino vsega, kar se dogaja, da vsa želja, da bi zapustili igro, šli v službo, kuhali, jedli in šli spat, odpade. Brez šale, na neki točki sem želel izvedeti več o zgodovini Doom Slayerja in sem šel na vašo meščansko Wikipedijo, da bi pridobil malo več informacij.

Če izklopite čustva o zapletu, se lahko pogovarjate o grafiki, fiziki, zvočnem posnetku in drugih dolgočasnih stvareh. Ne, resno, grafika je zelo dobra, a kdo bi dvomil o tem. Morda ne razumem marsičesa, toda ko ti v pobesnelem načinu pokažeš, kako je spremeniti enega peklenskega sovražnika v razstavo v mesnem oddelku hipermarketa, je malo verjetno, da se bo pojavila misel, da bi razmišljal o vzvišenih zadevah najnovejše tehnologije »rdečih« in »zelenih« ustvarjalcev videa. Lepo, spektakularno, težko, impresivno, razburljivo. Vse.

Fizika je na nivoju vesoljske streljačine, o tem ne morem reči nič. Izgleda realno. Če obstajajo grobosti in napake glede resničnega obnašanja krogel in junakov na Marsu med peklensko invazijo in v peklu med bivanjem ljudi tam, mi sporočite. No, samo tisti, ki so dejansko bili in znajo v praksi, ne pa v teoriji. Resno, prosim delite svoje izkušnje.

Zvočni posnetek. 10 od 5. Dobra glasba, dobri riffi, vse narejeno pravilno. Nič več ni za povedati.

Če povzamem, želim povedati naslednje:

Časi, obdobja, trendi se spreminjajo. Izdeluje se vedno manj iger, ki so resnično igre. Svet se spreminja. Star sem 31 let in se veliko spomnim iz igralniške industrije. In zdaj, v sedanji dobi, je lepo naleteti na takšne mojstrovine, kot je Doom. Ja, to je kruta, krvava, včasih zapletena, včasih zastrašujoča stvar z jasno starostno mejo. Da, v njem je malo duhovnega, lahkega, čistega. Da, ni obdarjen z razvojnim delom. Ja in to je to. Ima nekaj, česar danes primanjkuje: duh pravih iger. Kjer dogajanje ni nič manj in pogosto pomembnejše od zapleta (vendar ne pozabite, da je v tem konkretnem primeru zaplet dober), kjer se lahko po napornem dnevu le usedete, sesekljate sto sovražnikov v visoko... kakovostno mleto meso in si oddahnite od vsega pravega. Takšne igre bi morale obstajati, izdati jih je treba. Na splošno je do novega dela ostal še mesec dni in se ga veselim.

P.S.

Upam, da tukaj ni pametnjakovičev, ki pravijo: "Kokoko, zaradi takšnih igric so otroci kruti!" Igra ima starostno omejitev 18+. Če so zaradi takšnih iger vaši otroci kruti, imam več vprašanj za vas kot za igro.

Vse najboljše!