Izvirnika nisem igral. Edino, kar sem poznal z Gothic, je bil sam naslov. Vedel sem, da je bila nekoč dobra in priljubljena serija, a glede na njeno častitljivo starost je bilo malo verjetno, da bi jo kdaj spoznal podrobneje. Zato je predelava takoj pritegnila mojo pozornost. Ste igrali klasično igro, zavito v sodobno grafiko? Zgrabil sem priložnost in je niti malo nisem obžaloval.

Igra je težka. Nobena druga igra me ni že od samega začetka pahnila v tako ponižujoč položaj. Potem ko sem v prizoru dobil klofuto, sem razumel, da bom tukaj dobil veliko udarcev. Sprijaznjen z dejstvom, da me svet igre ni maral in me ne bo vodil za roko, sem se začel učiti.

In kakšno zadovoljstvo je razvijati se skupaj s svojim likom; daje ti živ občutek pionirja. Premagovanje težkih bojev, raziskovanje zemljevida, spoznavanje lokalnih mehanizmov spretnosti in njihovo izpopolnjevanje, užival sem v tem osvajanju. Tudi proti koncu, z najboljšo opremo in skoraj najvišjo stopnjo spretnosti, nisem postal uber-stroj za obdelavo sovražnikovih izkušenj. Bil sem trpežen, a tudi na moji ravni so bili sovražniki, ki so me z veseljem poslali na ponovno polnjenje, kadar sem naredil napako.

Kolikokrat mi je zaslon za nalaganje povedal, da ni nič narobe z znižanjem težavnosti iz Gothica, ampak ne. Ta svet bi mi bil veliko manj všeč, če ne bi stisnil zob skozi vsak njegov delček.

In na svetu igre je veliko stvari, ki jih je mogoče imeti rad. Je manjši od svetov, ki smo jih vajeni videti v sodobnih igrah. A njegovo bogastvo je osupljivo. Ko enkrat skreneš z glavnih poti, se število skrivnosti, aluzij in celo samo skrivališč s skritimi predmeti eksponentno poveča. In tukaj je bila posvečena takšna pozornost detajlom. Ne dvomim, da je vsak od razvijalcev ljubil svoje delo; to ljubezen sem čutil, ko sem se vrnil v začetne tabore in spoznal, da so mi te lokacije tekom igre postale tako domače.

Toliko mehanik tukaj se zdi kot požirek svežega zraka. Po napredovanju moram najti mentorja za veščino, ki jo potrebujem, pred tem pa se moram odločiti, ali je žeparjenje res pomembno ali naj svoje izkušnje porabim za dobro staro enoročno orožje.

Zaradi pomanjkanja kompasa in minizemljevida lahko samozavestno rečem, da sem se le še bolj potopil v Dolino rudnikov.

In končno, pokazali so nam zanimivo alternativo odpiranju ključavnic. Da, težko je, ampak celotna igra igralcu ne prizanaša. Ta sistem tukaj res izgleda dobro. Hekanje je bilo zame izziv, dokler se nisem odločil, da bom svoje izkušnje posvetil izboljševanju svojega heka.

Osebno nisem naletel na niti eno nepremostljivo težavo.

Verjetno bi moral nekaj dodati med slabosti. Težko je, ko sem po koncu igre še vedno navdušen, čeprav je minil že cel dan.

Največja pomanjkljivost zame so bile tehnične težave z glasovno igro. Liki včasih govorijo z povsem različno glasnostjo, včasih pa sem lahko le skozi podnapise razločil, kaj mi je nekdo šepetal. In na zadnji lokaciji je zvok popolnoma izginil. Mislim, da bodo to popravili, vendar sem zadnji prizor gledal v popolni tišini.

Umetna inteligenca je tukaj nekoliko nenavadna. Po ponovnem polnjenju zasledovalni sovražniki izgubijo ciljanje. In ker morate pogosto polniti, bo slika sovražnikov z Alzheimerjevo boleznijo dosledna.

Imam še nekaj pripomb, vendar so tako subjektivne, da ne želim preveč razvodeniti ocene z njimi. Na primer, menil sem, da mehanika kuhanja ni bila dovolj poglobljena. In nisem videl velike koristi za kovaštvo, saj je bilo lažje preprosto kupiti boljše orožje.

In v vseh 60 urah igranja nisem naletel na niti eno sesutje igre. Bilo je nekaj hroščev zaradi prej omenjene izgube poti NPC po ponovnem nalaganju, vendar nobenega mehkega zaklepanja. Tehnično gledano je bila igra zame skoraj popolna.

Skratka, zadovoljen sem. Več kot zadovoljen. Igra je bila zame izziv, ki sem ga premagal. Nekaj ​​​​ponovnega zagona. Če bodo izdane predelave, bi morale biti podobne kakovosti in z veliko ljubeznijo razvijalcev. Hvala!