V War Thunder sem prišel po naključju. Prijatelj je rekel: "Milan, tanki so čudoviti," in mislil sem, da govori o barvanju. Ampak izkazalo se je ... da je to svet, kjer si sprva navdušen, da si kupil KV-1, nato pa te z enim samim strelom pošlje nazaj v glavni meni in misliš: "Zakaj si nisem kupil boljšega oklepa?"

Prijavil sem se v igro z mislijo: "Bom se malo preizkusil, morda bom našel dobrega poveljnika." Ampak dobrih poveljnikov ni. Obstajajo le neskončne bolečine pri izbiri vozila, popravila, ki stanejo srebrnik, in občutek, da te nemški Panter osebno sovraži.

---

Moja zgodba v War Thunderju

Odločil sem se, da bom sledil zgledu sovjetske šole – kot so me učili Partija, moja mama in moj ostareli dedek, ki je govoril: "Vzemite T-34, vsaj njegov oklep je poševni." In sem to storil. ZSSR sem celo dvignil na 7. rang, dosegel 10,3 BR. Sedim v svojem T-72B in se počutim kot kraljica bojišča, dokler se izza hriba ne pojavi spreten Nemec v Leopardu in me v treh sekundah raztrga.

Nočem vam povedati, koliko solznih noči sem preživel zaradi tega sovjetskega lovca na tanke. Naj samo povem: "Objekt 268" je, ko misliš, da boš streljal, ampak preprosto vsem na zemljevidu sporočaš, kje si. In veselo te pozdravijo s tremi granatami iz treh smeri.

---

Nemci so moji najljubši sovražniki.

Z Nemci sem dosegel 6. rang. Imajo Leopard 1 – je hiter, lep, gleda te s svojimi optičnimi merilniki in se zdi, kot da pravi: "Milana, samo poskusi me ujeti." In poskusil sem. Ampak ne morem. Preprosto ne morem leteti, na tleh pa me dohitevajo le kompleti prve pomoči in misli o tem, kako ne bi smel vzeti protitankovskega sistema.

Nemška oprema je kot tisti tip iz vzporednega razreda: čeden, drag, a težko se je z njim ukvarjati in se vedno pretvarja, da te ne potrebuje. In sovjetska oprema je kot dober sosed, ki ti bo vedno pomagal, če pa ga razjeziš, ti bo raztrgal hišo.

---

Američani

Američani – to je ljubezenska zgodba že od samega začetka. Sherman – kot medvedek s topom. Mislil sem, da me ne bo pustil na cedilu. Pa me je. Izstrelek se odbije od sovražnega oklepnika, jaz pa stojim tam, gledam zemljevid ponovnega pojava in razmišljam: "Zakaj?"

Na 5. rangu so Američani bolj zabavni. M60 – celo vzljubil sem ga. Potem pa je prišel T-72 in rekel: "Ne danes, Milan."

---

Mornarica in letalstvo – nič posebnega.

Poskusil sem z mornarico. Je ... no, tako-tako. Gledaš vodo, se zibaš, streljaš v daljavo in nihče ne umre. To je kot ribolov, le brez ribe, brez ugriza in z občutkom, da samo zapravljaš elektriko.

Pilotska kabina ... no, jaz preprosto ne znam leteti. Moje letalo takoj pade na tla, ko pomislim: "Milana, ali vidiš, kje je nebo? Zdaj pa pozabi." Po petem strmoglavljenju sem spoznal: Sem kopenska žival. Moj element so gosenice in stabilizatorji, ne krila.

---

Kar čutim po stotinah bitkah

· Utrujenost. Igraš 30 minut, potem pa se zaveš, da si ravnokar vozil tank od točke do točke kot taksist, pa se ti nihče ni niti zahvalil.

· Ponos. Ko s prvim strelom uničiš Leoparda in ga vidiš, kako zastoka in se vname – to je boljše kot katera koli TV-oddaja pod odejo.

· Razdraženost. Ko nimaš 0 prebojev, oni pa streljajo skozi celotno tvojo hišo.

· Sreča. Ko preživiš s tremi zavezniki in se voziš v vrsti kot parada, sovražniki pa se razbežijo. To je trenutek, zaradi katerega vse to prenašam.

---

Rezultat

War Thunder ni igra, ampak preizkus živcev in potrpežljivosti. Jeziš se, smejiš se, jokaš zaradi odbijanj, a se vrneš. Ker na neki točki najdeš svoj tank, svoj slog, svoj položaj na zemljevidu – in potem se počutiš, če ne kot boginja vojne, pa vsaj kot samozavestno dekle na tekalnih stezah.

Vsem svetujem, da poskusijo. Ampak ne vzemite mornarice – bolje je, da greste v trgovino po piškote. Ampak tanki – ja. Tanki – vsekakor. Samo ne recite kasneje, da vas nisem opozoril, da bo nemški Panther ciljal posebej na vas. Vedno.

9/10 – minus za floto. Plus pa za tiste trenutke, ko preživite v manjšini.