Izgubite se v atmosferi in pozabite na čas

Veste, obstajajo igre, ki jih preprosto igrate, in obstajajo igre, v katerih živite. Zame je Fallout 4 spadal v slednjo kategorijo. Glavna stvar, ki mi je bila pri tej igri všeč, je bilo njeno neverjetno, gosto postapokaliptično vzdušje, prežeto z naivnimi ameriškimi sanjami petdesetih let prejšnjega stoletja.

Veliko veselje je preprosto tavati po Pustini in raziskovati njene lokacije. Notranjost je še posebej dobro narejena: zapuščene tovarne robotov ali tovarne Nuklearne Ko vstopite, najdete robote, ujete v neskončni zanki, polomljene in nore, ki bi vas zlahka imeli za škodljivca, kot je majhen glodalec – ali pa vas celo videli kot nekakšnega duha iz predvojnega obdobja. Arhitektura znotraj stavb je pravi labirint, zapleten in fascinanten. Spustite se v še eno klet in tam se odvija cela zgodba, odigrana z okostnjaki, zapiski in terminali.

Vizualni slog je resnično očarljiv. Pogledate vse te obrabljene in prašne relikvije utopične Amerike petdesetih let prejšnjega stoletja: reklamne transparente, avtomobile na jedrski pogon, raztresene otroške igrače, kot so bloki s črkami, in prazne, zlahka prepoznavne steklenice Coca-Cole. Mimogrede, skoraj prepričan sem, da je razvoj sponzorirala Coca-Cola – podjetje je znano po svoji sposobnosti trženja. In najbolj kul je: vsi ti predmeti, obrabljeni in zarjaveli, so videti še bolj dragoceni, kot da bi prestali preizkus časa. K temu dodajte še vzdušje detektivov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, začinjeno s klasičnimi vesterni in futurističnim slogom stare znanstvene fantastike. Lahko nosite dobri stari revolver ali pa si priskrbite lasersko različico. In škoda bo zadostna pri kateri koli gradnji. To seveda nekoliko moti hardcore izkušnjo preživetja, kjer se lahko učinkovito borite proti robotom v raztrgani majici z zarjavelo puško. Ampak sam sem se odločil: Fallout 4 je dobra klasična broadwayska predstava. Grozljivo in brutalno gledališče, v katerem se samo igralec odloči, katero vlogo bo izbral.

Rad bi povedal nekaj posebnega o nalogah. Kljub streljanju in akciji so polne zgodb, ki te zadenejo naravnost v srce. Tragična razpotja na cesti, kjer ni jasne prave izbire, te resnično prisilijo, da trpiš in ti je mar za like.

Toda pravo brezno, kjer sem izgubil občutek za čas, je bila gradnja naselij. Svoboda delovanja tam je preprosto nora. Prideš domov z misije, da "zasadiš nekaj gredic", in tri ure kasneje že s svetilko izbereš popolno svetilko za skupno jedilnico ali kavč, ki popolnoma ustreza duhu teh naseljencev. To je neverjetno zasvojljivo.

Vendar obstaja en ulov.

So trenutki, ki resnično obremenjujejo tvojo psiho. Na primer, vzdušje v bazah raiderjev. Tiste barikade iz starih, gnilih desk, visečih lobanj in kupov trupel za ustrahovanje – zdi se zelo moteče. To je tisti rob norosti, ki so ga razvijalci preveč dobro ujeli.

In glavna pomanjkljivost, tista, ki me najbolj moti, je nora količina krame. Resno, v igri je na tone predmetov! Odpreš še en predal ali sef, v njem pa so stotine različnih predmetov za ustvarjanje. To sproži blazno odvisnost od plena: namesto da bi se samo igral, začneš zbirati vse "za vsak slučaj". Včasih se zalotiš, da misliš, da polovico časa preživiš v meniju in prebiraš to kramo.

Pa vendar ... Fallout 4 je zame himna redu v svetu norega kaosa. Raj za obupanega perfekcionista, ki poskuša osmisliti kaos resničnega življenja v virtualnem svetu. A ne glede na to, koliko razporediš predmete v svoji bazi, ne glede na to, koliko izbereš barvo preproge, nihče drug kot ti ne bo očistil pravega prahu izpod tvojega pravega kavča. Morda je to razlog, zakaj imamo te igre radi – nudijo le začasen oddih, ne pa pravega zatočišča.